ZGODOVINA DRUŠTVA

Po vojni, leta 1946, so nekateri igralci, ki so aktivno delovali na področju kulture že pred vojno, ter še drugi mladi, ki so si želeli ustvarjati v vasi, ustanovili kulturno društvo, ki si je povzelo ime po Dobrotinškovih štirih fantih, ki so izgubili življenje v vojni. Pred vojno so tudi oni radi sodelovali pri raznih prireditvah. Ker takrat v Škofji vasi še ni bilo kulturnega doma z dvorano, so se mladi pridružili Vojničanom in tako so skupaj preživeli mnogo prijetnih večerov ter prostih dni.

Predstave so uprizarjali na prostem ali v dvorani. V društvo je bilo vključenih več sekcij. Najmočnejša je bila dramska sekcija, ki je vsako leto uprizarjala različna dramska dela. Gonilna sila oziroma režiserji v Škofji vsi so bili: Julko Kožuh, Angela Mavc, Alojz Zagožen, dr. Franc Zupančič, ing. Bela Bukvič, Martin Pečnik in kot najmlajši, še sedaj navdušen za delo, Vinko Sentočnik. Dramska sekcija je aktivno delovala do začetka 70. let, nato pa je delo za nekaj časa zamrlo. Na to so vplivali mnogi dejavniki. V teh plodnih letih po vojni so na oder postavili vsako leto vsaj eno ali dve dramski deli različnih žanrov v izvedbi odraslih in otroških skupin.

Po nekajletnem premoru so leta 1999 nekateri nekdanji igralci skupaj z mladimi krajani ponovno strnili vrste in oživili delovanje dramske sekcije Kulturnega društva bratov Dobrotinšek Škofja vas. Že takoj na začetku je bilo vloženega veliko truda, da so se vse stvari postavile na svoje mesto. Pričelo se je uresničevati poslanstvo, ki so ga usmerili v ohranjanje starih običajev oziroma prikazovanje življenja, kot je bilo na vasi nekoč. Poleg tega so stopile v ospredje komedije, kajti ljudje so bili željni takšnega žanra. Veliko pozornosti je vsako leto posvečene slovenskemu kulturnemu prazniku, ki ga vedno obeležijo kvalitetno in s spoštovanjem. Mnogokrat so ga popestrili z zanimivimi gosti, kot so igralec Pavle Ravno hrib, igralec in pesnik Tone Kuntner, Moški pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva “Trta” iz Žitare vasi na Avstrijskem Koroškem, tamburaši iz Vinice na Hrvaškem, Folklorna skupina Kulturnega društva Obrež, učenci OŠ Vojnik ter glasbeniki Glasbene šole Celje. Seveda pa glavno breme nosijo vedno člani društva.
V letu 2002 je bil uspešno izveden projekt vračila med vojno odtujenega spomenika sv. Janeza Nepomuka, ki je pred vojno stal ob mostu. Ob njegovi vrnitvi ga je bilo najprej potrebno restavrirati, nato pridobiti zemljišče, kjer spomenik sedaj stoji, in seveda od krajanov pridobiti sredstva za kritje celotnih stroškov. Največ zaslug za to, da je pomemben zgodovinski spomenik spet doma, ima član društva Franci Horvat.

Po letu 1999 se je na odru zvrstilo lepo število prireditev: vsakoletna ob slovenskem kulturnem prazniku, pet komedij, drama, prireditev o starih časih, večer originalne indijske glasbe v izvedbi glasbenikov z Indije, pet božičnih koncertov ter predstave kot so Spoznajte nas, Kako naj mladi preživljajo prosti čas in prireditev ob materinskem dnevu. Seveda pa na tem odru vsako leto gostujejo tudi dramske skupine drugih društev, predvsem pa društva, s katerimi imajo redno izmenjavo predstav. Dramska skupina izvede z omenjenimi komedijami veliko gostovanj. Člani vsako leto sodelujejo s programom na komemoraciji pri spomeniku padlim borcem ter na vsakoletnih prireditvah v organizaciji Zavoda Celeia Celje in MOC, in sicer poleti »>Dobimo se v mestu<< v sklopu >>>Poletje v Celju, knežjem mestu« ter jeseni na prireditvi »Podeželje v mestu«<. Nekajkrat so 3. decembra, v s klopu prireditve JSKD »Ta veseli dan kulture<< sodelovali v Hotelu Evropa. Izvedenih je bilo nekaj potopisnih predavanj, literarnih večerov ter predavanj, namenjenih zdravju. Ob 60-letnici je bila bogata razstava slikarskih del umetnikov domačega kraja. V letu 2015 je član Birman Shrestha pripravil zanimivo fotografsko razstavo in predavanje o Nepalu, pri čemer je bil prisoten tudi Aswin Kumar Shrestha s soprogo, častni konzul Nepala. Na tej prireditvi so za 90. rojstni dan iskreno čestitali Jožefi Feldin, Dobrotinškovi Zefki, sestri pokojnih Dobrotinškovih fantov.
Vsekakor je bilo ob začetku ponovnega delovanja dramske sekcije potrebno ogromno dela, sredstev in prostovoljnega sodelovanja, saj so bili prostori doma daleč od tega, da bi lahko delo potekalo normalno in kvalitetno. Veliko je bilo treba postoriti. Dom je bilo potrebno popolnoma obnoviti. Težko bi prešteli ure prostovoljnega dela, vloženega v vse to, kar so v teh zadnjih letih uspeli doseči. Nekaj sredstev so prispevale nekatere institucije, zadolžene za delo na kulturnem področju, sponzorji in donatorji, v večini pa so bila sredstva zaslužena z lastnim delom, tako fizičnim kot s predstavami, ki so bile pripravljene z veliko truda in odrekanja.

Cilji društva so bili doseženi. Ohranjenih in ponovno oživljenih je bilo precej starih običajev. Pomembno je tudi to, da so se krajani vrnili v dvorano in pričeli vsaj del svojega prostega časa preživljati na ta način in se za kratek čas “odtrgali” od tehnike, ki nam jemlje vedno več dragocenega časa.